petek, 16. marec 2018

Papirčkanje

Najprej en lep pozdrav v 2018.
Počasi prihajam k sebi in pospravljam na vseh področjih za letom, ki je že davno za nami. Novo leto, novi izzivi kajne, četudi šele marca?!

Zadnje čase me vedno znova žalosti, kako se nekatera dekleta zaletavo na novo lotevajo ustvarjanja s papirjem. Brezglavo kupujejo na desetine šablonic, pa se prepogosto dogaja, da še vedno ne vedo kako iz tega kar imajo narediti nek izdelek. Sprašujejo osnovna vprašanja ki so že popolnoma predelana v vseh mogočih blog objavah, da o mojem najboljšem učitelju youtube sploh ne izgubljam besed. Zato menim, da tista, ki zna brez strojčka s škarjami in improvizacijo kaj domiselnega in za oko lepega skupaj spravit se bo z nakupom strojčka samo še obogatila in nadgradila, v nasprotnem primeru pa nastajajo "kičasti" izdelki brez kančka občutka za estetiko, na enem izdelku je čisto preveč vsega... 

Zelo pomembno vprašanje, ki bi si ga vsaka mogla postavit pred nakupom sizzixa pa je  KAJ in ZAKAJ bom sploh ustvarjala!

Pred kar nekaj leti, ko sem se jaz zaljubila v papir, je bilo na slovenskih tleh praktično nič pripomočkov. Sizzix sem našla le v eni trgovini in ga gledala kot, da kupujem BMW. Par mesecev sem po spletu raziskovala,  in ko sem si mislila, da pa jaz to skoraj obvladam in mi za to manjka le še strojček sem ga kupila. Sandra se verjetno spomni kako sem ga hodila gledat in s kakšnim užitkom sem ga po ne vem katerem obisku odnesla domov. Izbira šablonic je bila takrat res skromna, če pa je že bilo kaj na izbiro je bilo zeloooooo drago. In ko kupiš strojček, ki se ob nakupu zdi obupno drag hitro ugotoviš, da pravzaprav še nimaš ničesar. In tako se je začelo, moje papirčkanje in odkrivanje scrapbookinga.

V samem začetku sem experimentirala in se učila ter nisem upala pokazati kaj nastaja, kajti za vzgled sem si vzela Vladko in Janjo, za kateri menim, da sta poleg Tine postavili najvišja možna merila, kar se tiče ustvarjanja s papirjem, ne le v Sloveniji ampak na svetovni ravni. 
Kasneje, ko sem osvojila nekaj osnovnih tehnik in so moji izdelki že bili za v javnost, sem jih kdaj tudi sramežljivo pokazala. Nisem pa s tem mučila vesoljne Slovenije, kot tudi ne spraševala za ideje kaj dodati in odvzeti in kako naredit to in ono..

To, če je tvoja ideja in izvedba prava je ali veš ali ne veš, četudi si marsikdaj v dilemi. Vsekakor pa je odziv tistega kateremu je namenjen nek izdelek najpomembnejši!!! Naši bližnji so ponavadi zelo pristranski, ker nas imajo radi in nas s kritiko ne želijo prizadeti, bi pa vseeno vsaka sama morala imeti neka višja merila in ne biti zadovoljna kaz z vsem. Sama imam srečo, da moji dragi jasno izrazijo kaj na mojih izdelkih jim je všeč in kaj ne
Spomnim se mojih eksperimentiranj, ko je v koš romalo kar nekaj poizkusov (in še vedno roma kaj), ampak to štejem le kot dobro, saj sem se z lastnimi neuspehi lahko prebila do znanja, ki ga imam danes. In ko dosežeš nek nivo moraš stremeti za še višjim, večjo popolnostjo, detajli... in to je ustvarjalnost! 
USTVARJALNOST NI MOGOČA NA UKAZ, in ustvarjalnost ni štancanje in "štepanje" istih ponovitev v drugačnih barvah. USTVARJALNOST je navdih in način življenja! 

Skozi moje potovanje po ustvarjalnih vodah sem spoznala nekaj izjemnih ustvarjalk, ki so mi v mojih začetkih nudile ogromno pomoči, za kar sem jim še danes izjemno hvaležna. Z nekaterimi so se poti razšle, z nekaterimi pa so se spletle prav posebne vezi, ki verjamem, da bodo trajale večno. Moj navdih, spodbuda in moja najboljša prijateljica je zagotovo Vanja. Vesela sem in v neverjetno čast mi je, da sem lahko osebno spoznala tudi Tino mamo Najlepšega para.

V moji družini ustvarjalk  skaterimi se občasno tudi vidim in vedno pokukam k njim so se znašle še moje 💓:

Zdaj je situacija, da nekdo začne papirčkat čisto drugačna. Ob poplavi vsega, tudi kitajskega Aliexpressa in ponaredkov šablonic in štampiljk se naredi, da iz "novopečenih" ustvarjalk postanejo le izdelovalke in sestavljalke voščilnic, škatlic...
Sama menim, da je potrebno iti čez vse faze učenja, preizkušanja (pri tem mislim predvsem tega ko nekaj kupiš in to ni to kar si si zamislil, pa to, da kakšen poceni približek ne da efekta kot si ga želimo...).

Večkrat ob moji kritiki na brezglavo hrčkanje in evforijo ob nakupu ponarejenih kitajskih šabloncah slišim očitek, da sem ohola in češ, da če si jaz lahko privoščim original šablonico da si pač nekdo z majhno penzijo ali pa plačo  tega ne more. Ko ni bilo na trgu nič drugega kot drage spellbinders šablone in še dražje sizzix šablone sem prekleto dobro premislila kaj sem kupila in, da bom le to lahko uporabila na več projektih. Večino teh šablonic imam še danes in so precej pogosto v uporabi.  Vsekakor sem si to takrat, kot brezposelna in brez dohodka res zelo težko privoščila. Ker nisem kadilka in nimam nobenih potreb po tem, da sem oblečena po zadnji modi sem se zavestno odločila, da vsak prihranjen in podarjen cent ali € namenim za nakup svojih novih pripomočkov. To vsi moji najdražji vedo, zato mi za rojstni dan skoraj vedno podarjajo denar ali pa bone za Rayher kamor z največjim veseljem kljub oddaljenosti vedno rada zahajam na delavnice in v premišljen in skrbno načrtovan ustvarjalni shopping.
Ko danes pogledam svojo nekajletno zbirko pripomočkov sem ponosna na svoj izbor.

Ampak ja, to se ni zgodilo čez noč, kot se ne zgodi če zidamo hišo. V primeru, da pa hočemo vse ZDAJ, TAKOJ in na POLNO so pač trhli temelji in temu primeren tudi odnos do vsega in pomanjkljivo znanje. 

Sama sem še vedno sem popolnoma zadovoljna s svojim malim črnuhcom in prav nobene potrebe ne čutim da bi si kupila laser, kot je to zadnje čase modna muha. In za začetek ni sploh vprašanje ali kupit strojček A5 ali A4. Sizzix A5 popolnoma zadostuje!!! Vanči pa me je popolnoma navdušila nad najmanjšim iz družine strojčkov sizzix- to je sizzix sidekick, ki bi na moji ustvarjalni mizi zavzel še manj prostora.

Za začetek ne potrebujemo vsega! Dovolj je volja, nekaj malega pripomočkov, zagotovo pa je dobra popotnica Tinina in Vladkina knjiga, ki je v navdih in pomoč začetnicam kot že izkušenim ustvarjalkam. Rayher s svojimi ustvarjalnimi delavnicami nudi tudi ogromno znanja in se vam zagotovo če ste doma v bližini splača it na kakšno izmed njih.

Tako, danes sem se razpisala več kot običajno in upam, da z objavo ne bom dvignila preveč prahu in bo namen, da pokukajo tja kamor je res vredno pokukati, dosežen.


En ustvarjalni pozdrav, Polona 💓





5 komentarjev:

  1. Hahaha, dobro si tole napisala in se kar v večini strinjam z vsem. Mislim pa, da si tole napisala in enega notranjega vzgiba in da si hotela dvigniti malo prahu :) Je čisto na mesto, da tudi o tem delimo kakšne mnenje. Pa veselo ustvarjanje!

    OdgovoriIzbriši
  2. Draga Polona, super zapis. Kot bi brala svojo zgodbo in začetke ustvarjanja, ko sem začela po eno in eno Spellbindersovo ali Sizzixovo šablono in nato dala malce denarja na stran za drugo. In tudi moj moto je, ker ne kadim oz. nimam drugih nezdravih razvad, pač ta denar namenim šablonam in ustvarjalnemu materialu. Želim ti en čudovit dan. Pozdravček. Damjana

    OdgovoriIzbriši
  3. Tole ti je dolgo ležalo na duši, a ne? No jaz se držim načela, da ustvarjam s srcem, z veseljem kam pogledam za inspiracijo, komu pomagam z nasvetom, razjezi in užalosti pa me, če kdo vzame idejo in jo direktno prekopira, ne da bi vsaj navedel od kje ideja. Ideje namreč včasih razvijam ure in ure, tudi dneve, ne glede na to, da je potem izdelava lahko povsem enostavna oziroma hitra. Me veseli, da sem tako ali drugače v tvoji skupini "srčkov". Vsekakor pa mislim, da se je treba več posvetiti ustvarjanju in pri tem uživati, kot pa iskati bližnjice. Polona, ne pusti se motit, ti znaš uživat v ustvarjanju!

    OdgovoriIzbriši
  4. He he, ja takle mamo, bi rekel človek. No jaz sem, v svojem desetletnem obdobju kar se družim s črnuhecom dala marsikaj skozi in ja , na ukaz in na silo ne gre nič :-) In ja, marsikatero stvar si zdaj lažje kupimo in je ceneje, kot je bilo pred nekaj leti. In zraven šablon je sto in ena stvar, ki jo je nujno imeti:bleščice, lepila, paste, papirji... Vesela sem, da sem v družini ustavrjalk in vesela, da sem spoznala kar nekaj krasnih deklet...

    OdgovoriIzbriši
  5. Menim, da si povzela prav vse, kar smo se pogovarjali v preteklih tednih na FB-ju. Se popolnoma strinjam s teboj in se ti hkrati zahvaljujem za vse pohvale in v veselje mi je, da sem v pomoč. Verjetno smo imele prav srečo, da smo začele ustvarjat takrat, ko še ni bilo toliko pripomočkov, sploh pri nas in da so bile škarje in papir glavna pripomočka. Tako si potreboval več volje in izvirnosti ter idej in kot praviš, šele ko si res začutil, si si nabavil kaj večjega. Jaz mislim, da sem si strojček nabavila po več kot dveh letih ustvarjanja. Danes pa si lahko skoraj vsak privošči vse takoj, tudi pri nas, kar je seveda dobro, hkrati pa omogoči poplavo ustvarjalk, ki pa jim primanjuje domišljije in želje po odkrivanju in učenju. In če ni dobesedno tiste šablone, ki jo potrebuje, je že čisto bosa. Žal je tako, da kvantiteta ne prinese kvalitete.

    OdgovoriIzbriši