torek, 8. marec 2016

Ko me inspirira - Z VOŠČILOM IZDELANO OZADJE

Večkrat ko se sprehajam po blogih, naletim na razne izzive, a redko mi uspe pravočasno izdelati kaj po navodilih. A tale izziv mi je ljub in ga zadnje čase pogosto uporabljam, ko mi zmanjka idej kako popestriti voščilnico.

Tokratnja voščilnica je nastala zadnji hip za 16. rojstni dan moje hčerke. Dolgo sem razmišljala kakšne barve naj bo voščilnica, kajti v zadnjem obdobju ljubi črno, ki pa mislim da ni ravno topla barva. Prav disciplinirano sem se lotila dela. Najprej sem se lotila metulja katerega sem dobila pred časom v dar od moje prijateljice Vanje. Na hitro smo se uspele ujeti v Ljubljani, malce v živo poklepetati in za par dragocenih trenutkov preživeti skupaj s Tino, Vanjo, Heleno in Mojco. Ta dan je bil precej divji, in ni mi uspelo izpeljati vsega tako, kot sem si sprva zamislila, a pravijo punce da mi je uspelo :) Hvala vam.

Ta dan sem se na Rayherjevi delavnici katero je vodila Tina,  naučila mnogih Baltazarjevih trikov kot jih Tina rada poimenuje. Trik z navadnimi flomastri in učinkom acetona ter kombinacijo bleščic se mi je zdel naravno fantastičen. In če ne gre prvič gre pač drugič. Prvi metulj mi ni uspel, ker sem uporabila predebel papir in efekt enostavno ni imel učinka zaradi predebelega papirja. V drugo pa mislim da mi je uspelo. Metulj sem umestila na preprosto belo osnovo, katero sem posula z odtisi "najlepše želje", nato sem izrezala krog s šivi dodala par kamenčkov in odtis zate.  S pisanim metuljem pa sem želela hčerki povedati da ima krila s katerimi lahko leti, le če želi. Vse najboljše draga moja hči!

Pozdravček, Polona




Voščilnico "linkam" v galerijo ko-me-inspirira-46 k Najlepšemu paru.


petek, 4. marec 2016

Gaudeamus igitur- veselimo torej se

Gaudeamus igitur,
iuvenes dum sumus,
gaudeamus igitur,
iuvenes dum sumus.
Post iucundam iuventutem
post molestam senectutem,
nos habebit humus,
nos habebit humus.
Vivat academia,
vivant professores,
vivat academia,
vivant professores,
vivat membrum quodlibet,
vivant membra quaelibet,
semper sint in florae,
semper sint in florae.
 
 
Joj kako dolgo je že od mojega maturantskega plesa. In pred dobrim mesecem sem bila ponosna mama na sinovem maturantskem plesu. Posebna prelomnica za maturante in za nas starše. 

Več ali manj gredo te svečanosti proti koncu in za eno deklico je nastala tale, ki se mi tokrat ni izmuznila iz rok še preden sem jo uspela fotografirati. Želje so bile svetlo modra in morda kakšna oblekica pa kakšni biserčki. Mislim da mi je uspelo.

Pozdravček do naslednjič, Polona